»Naša družba sistemsko proizvaja patološke narcise,« je v svojem predavanju na uvodnem posvetu projekta Mladinski delavec med drugim poudarila uvodničarka, dr. Vesna Godina.

V predavanju si je zastavila vprašanje, kaj je narobe z našo vzgojo, da stare metode ne funkcionirajo več, nove pa ne dajejo rezultatov.

Izhajala je iz teze, da delo vzgojiteljev poteka v širšem polju, zato da je vzgoja preozek koncept in je potrebno izhajati iz koncepta socializacije. To pa lahko razumemo le, če razumemo celoten proces družbene reprodukcije. Antropologi so ugotovili, da vsaka družba teži k proizvajanju »istih mladih«, torej takšne, ki bodo obstoječi sistem vzdrževali naprej. Zato se vsaka generacija vzgaja za družbo in ne za posameznika. In to, kot pravi: neodvisno od cene, ki jo mora za to plačati posameznik!

Kaj to pomeni v družbi potroškiškega kapitalizma? Sicer govorimo humanistične floskule, a naša družba mlade vzgaja v prisilne potrošnike! Zato je cena, ki jo mladi plačujejo družbi, ki je sicer v različnih civilizacijah zelo različna, v zahodnih civilizacijah zelo visoka.

Godina med seboj loči tri tipe kapitalizma: liberalnega, v katerem je v človeku še prevladal ideal jaza (Freud), ki je temeljil na protestantski etiki. Drugi tip je državni ali korporativni kapitalizem, v katerem je namesto tekmovanja prevladalo dogovarjanje, ki je zahtevalo timskega oz. K drugemu orientiranega človeka. Prav v tem tipu kapitalizma se je zgodila po avtorici tudi ena največjih škod: vpeljava strokovnjakov v socializacijo.

Tretji tip kapitalizma pa je potrošniški. Ta tip ne rešuje več produkcije, nasprotno: sooča se s hiperprodukcijo. Zato je njegov cilj proizvesti prisilnega potrošnika. Prisilni potrošnik je oseba, ki kot najvišjo vrednoto jemlje socialni aplavz. Le del populacije lahko socialni aplavz doseže s svojim delom, velika večina pa ga dosega s trošenjem. Tudi vzgojni priročniki izhajajo iz predpostavke ugodja in se sprašujejo: »Kaj je dobro oz. Fajn za otroka?«

»Gre za podaljševanje infantilizacije,« pravi Godina. Pri dobri vzgoji otrok kmalu začne razumeti, da je potrebno socialna pravila postaviti pred lastno ugodje. V tej obliki socializacije pa do tega momenta ne pride.